Včasih smo kot kaotičen konglomerat razuzdanih pa vendar udomačenih ovac, ki vsaka zase osmišljujejo sivino vsakdana, namen in bistvo prihodnjika, fuckupe preteklika in se res na momente zdi, kot da živimo v različnih dimenzijah, ampak nas nekej vseeno spet in spet vleče in lepi skupaj v homogeno celoto, ki diha kot eno (s hillbillyjem in Bosancem vred) ter dela malo