O klubu

KUD Channel Zero

KUD Channel Zero
Metelkova 4,
SI-1000 Ljubljana
Slovenia, Europe
email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
website: www.ch0.org
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO
Davčna številka: 67626181
Matična številka: 1205587000
Davčni zavezanec: Ne
TRR: IBAN SI56 0201 0009 2026 097 (NLB d.d.)
Zastopnik: Peter Kotarac

 

CHANNEL ZERO - Arts and Cultural Association is active in a field of independent culture since 1993. Channel Zero club is situated in the squated Metelkova (ex army barracks) now called AKC METELKOVA CITY in the centre of Ljubljana . From september 1993 until April 1995 the club was run by Strip Core members. The whole interiors were rearranged by Strip Core, and in that period over 40 cultural events took place there. Since the decisionmakers didn't support the idea of Metelkova becoming a cultural center (untill last year…hmhm..), the reallity (no water, no electricity) didn't really meet the basic conditions. However, still few enthusiasts left here (among the other clubs, too) who decided to continue to develop young, alternative and non-established culture on its best way.

Channel zero organises approximatelly 100 events per year, mostly concerts and DJ nights as well as various multimedia projects including videoprojections, installations, sometimes theatre as well poetry. Besides events club supports also 4 bands with a rehearsal place.

 

DubLab

Dub Lab je projekt, ki se razvija od leta 2005. Gre za dogodke, ki se odvijajo vsak ponedeljek v klubu Channel Zero. Ciljna publika je široka, saj dub kot posebna tonska tehnika zajema ogromen spekter vseh zvrsti glasbe.

Vsak ponedeljek v klubu Channel Zero.

Kontaktni podatki

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 
 
 

Elektroliza

50% man, 50% machine = 100% electro! 

Podzemni LIVE elektro servis v klubu Channel Zero in občasno Gala hali.

Kontaktni podatki
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

 

 

Zakaj je Metelkova pomembna?

Rastko Močnik

Kulturna središča, kakršno je Metelkova, je zdaj najti v vseh večjih evropskih mestih od Portugalske do Romunije, od Italije do Rusije. Do nastanka teh centrov je pripeljala vrsta družbenih procesov, ki so značilni za sodobno Evropo in so del velikih svetovnih zgodovinskih tokov. Med temi procesi so najpomembnejši tile:

1. Razvoj kulturne industrije, zaton nacionalne kulture in vznik alternativnih kulturnih praks.

Že v prvi polovici 20. stoletja so se profitne dejavnosti, ki so temeljile na logiki kapitala, razširile tudi na področje kulture. Kapitalska logika je v kulturo in umetnost vpeljala tržne mehanizme, konkurenco, tehnološke inovacije in zlasti industrijske proizvodne postopke. Vzniknili sta kulturna industrija in industrija zabave: ti sta korenito preobrazili kulture vseh družbenih slojev in posegli v dotlej prevladujoče nacionalne kulture. V tradicionalnih nacionalnih državah je prav nacionalna ali "narodna" kultura povezovala različne in pogosto tudi antagonistične družbene sloje v družbeno celoto – nacijo.

Nacionalna kultura je prek obveznega šolstva in delno tudi prek množičnih občil razširila "visoko" nacionalno kulturo med množice in je tako demokratizirala vsaj dostop do elitne kulture. Vendar pa je nacionalna kultura po svoji naravi normativna in kanonična, zato je lahko zajela množice le v razsežnosti porabe, ne pa tudi v razsežnosti proizvodnje. Proizvodnja nacionalne kulture v nacionalnih družbah še zdaj ostaja privilegij, pridržan ozkim specialističnim skupinam. Komercialna industrijska proizvodnja zabave pa je vpeljala cenene tehnologije, izdelala je novo vrsto kulturnega proizvoda, ki ga je mogoče poljubno obnavljati, ponavljati, reproducirati, demistificirala je romantično mitologijo ustvarjalnosti in sploh desakralizirala poprej posvečeno področje kulture – in je s tem demokratizirala tudi produkcijsko razsežnost kulturnih praks.

Vdor komercialne množične kulture v vse družbene pore je sprožil revolucionarne procese, ki jih doživljamo še danes. Pocenil je proizvodna sredstva, poenostavil proizvodne postopke in vsakomur omogočil, da postane izvedenec v zadevah kulture in nemara celo dejaven kulturni proizvajalec. Iz teh revolucionarnih procesov so vzniknile množične subkulture, ki so postale eno najpomembnejših področij za emancipacijske prakse mladine sveta. Množične subkulture so v konfliktnem ali vsaj ambivalentnem odnosu do tradicionalnih kultur: komercialna množična kultura jih parazitira, vulgarizira in homogenizira, zanjo so subkulture neusahljiv vir ustvarjalnih inovacij; tradicionalna nacionalna kultura pa v njih v glavnem vidi le degeneriran stranski proizvod masovnih industrijskih kultur, vir družbene anomije in neljubo motnjo, ki ovira novačenje mladine v nacionalna občestva.

Subkulture se morajo v spopadu s komercialo in z nacionalno kulturo nenehno bojevati za svoje družbeno mesto. Pogosto se povezujejo z gibanji za emancipacijo in iz tega spoja kulturne ustvarjalnosti in političnega ali splošneje družbenega angažmaja so vzniknile alternativne kulture, ki so danes globalen fenomen. Za subkulture je značilno, da se ne omejujejo zgolj na tradicionalna kulturna središča. A povsod, v velikih mestih in v majhnih krajih, imajo težave s prostorom. Moč subkultur se kaže tudi v tem, da si znajo same ustvariti svoje družbene prostore – alternativne prostore družbenosti in kultur.

2. Boji materialno in kulturno razlaščenih množic.

Huda kriza tradicionalnih industrij in njihovo zapiranje v središču svetovnega sistema sta v Evropi povzročili novo brezposelnost zlasti med industrijskim proletariatom. Brezposelnost zajema tudi iskalce prve zaposlitve, se pravi, mlade ljudi. Hkrati se nadaljuje trend podaljševanja učne dobe pri mladini. Oba sicer protislovna procesa povzročata, da zlasti v velikih mestnih aglomeracijah nastaja velika množica mladih ljudi, ki so tako ali drugače potisnjeni na družbeno obrobje. Socialnih in kulturnih potreb teh pretežno mladih množic ne morejo zadovoljiti ne tradicionalne ustanove nacionalne kulture ne komercialna industrija zabave. Te množice so si morale izbojevati svoje socializacijske prostore, ki so tako rekoč po pravilu tudi žarišča alternativnih kultur.

3. Boj za mestni prostor.

De-industrializacija je v središču kapitalističnega sistema uničila celotne mestne četrti, katerih dejavnosti so preselili na obrobje svetovnega sistema. V prazne in razpadajoče stavbe se pogosto naseljujejo brezdomci – ljudje, ki so dobesedno brez bivališča, in oni, ki so brez doma zlasti glede na svoje kulturne potrebe. Oboji so razmeroma trajen proizvod sedanjih svetovnih procesov. Nelegalne zasedbe mestnih prostorov in stavb so pogosto politično dejanje, s katerim hočejo njihovi akterji pokazati, kako je mogoče bolj odgovorno in ustvarjalno gospodariti z mestnimi prostori, kakor pa to zmoreta prevladujoče načelo zasebne lastnine in njena pridobitniška uporaba. Iz takih političnih zasedb mestnih lokacij, ki jih sedanji družbeni sistem uničuje, so izšla številna alternativna kulturna središča v Evropi.

4. Ukrepi proti getoizaciji.

Brezposelnost, kriza šolskega sistema in zlasti ponovni razmah rasizma so v številnih evropskih mestih spremenili cele četrti v geta, ki jih ogrožajo nasilje, trgovina s psihotropnimi substancami in kriminal. Mestne in nacionalne oblasti v teh okoliščinah pogosto sistematično podpirajo alternativne kulturne centre, saj v njih vidijo pomembne dejavnike družbene kohezije in nosilce mehanizmov, ki preprečujejo družbeno izključevanje. Po nedavnih nemirih v francoskih mestih se je tudi sedanja francoska vlada odločila, da bo obnovila podporo te vrste, četudi jo je pred tem odpravila.

5. Ukrepi proti odmiranju mestnih središč.

Naposled je številna evropska mesta prizadel proces odmiranja mestnih predelov in zlasti mestnih središč. Številne dejavnosti, skoz katere so se nekdaj uveljavljale socializacijske funkcije mesta, zdaj zginevajo ali se selijo na mestno obrobje (velika nakupovalna središča na obrobju nadomeščajo nekdanje trgovine v središčih; cela vrsta lokalov, ki so bili navezani na neindustrijsko proizvodnjo, je skorajda že izumrla; številne lokale, ki so rabili navadnim ljudem za navadne opravke, zdaj zaradi previsokih najemnin zapirajo, nadomeščajo pa jih luksuzni lokali ali butiki, ki jih navadni ljudje le redkokdaj uporabljamo).

Mestna središča se marsikod spreminjajo v pisarniška naselja z luksuznimi trgovinami in hitrimi obedovalnicami, v predele, ki živijo zgolj v času delovnih ur, potem pa opustijo in postanejo mesta duhov. Marsikod mestne oblasti podpirajo kulturne centre in med njimi alternativna in subkulturna središča, da bi zaustavila nadaljnje razkrajanje mest in zlasti propad mestnih središč. Ljubljanska Metelkova se umešča na križišče vseh teh sodobnih svetovnih procesov. Še več: Metelkova je rezultat dolgotrajnih in vztrajnih družbenih prizadevanj, ki so se dolga leta sistematično bojevala za emancipacijske cilje in so pri tem inteligentno aktivirala osvobodilne potenciale sodobnih družbenih procesov. Zato je Metelkova tudi pomemben nosilec boja proti negativnim težnjam, ki jih nenehno sproža sedanja kriza svetovnega sistema.

Metelkova je eden izmed zgodovinskih dosežkov alternativnih družbenih, političnih in kulturnih praks iz osemdesetih let. V njej se je izkristaliziral velik del tedanjih emancipacijskih bojev in njihovih kulturnih dosežkov. Metelkova je izšla iz prizadevanj za "Slovenijo brez vojske" in iz mirovniškega programa preobrazbe vojaških objektov v kraje za splošno javno uporabo. Sedanja Metelkova je nastala z nelegalno zasedbo mestnega področja, s katerim so v tistem trenutku (bržkone kriminalno?) špekulirale neugotovljene skrivne skupine politične in kapitalske moči. Metelkova je zato simbol državljanske neposlušnosti pri obrambi javne narave mestnih prostorov in v boju proti asocialni dejavnosti kapitala.

Metelkova je ta čas eno najmočnejših kulturnih središč v Ljubljani in Sloveniji. Metelkova je eden največjih ponudnikov kulturnih dogodkov v Ljubljani in največji ponudnik na področju glasbenih koncertov. Je tudi eno izmed središč alternativnih kulturnih, političnih in družbenih dejavnosti na širšem področju, ki sega čez državne meje. Vključuje se v evropske mreže alternativnih kultur in emancipacijskih bojev. V sedanjem času je Metelkova eden izmed redkih ponudnikov tistih kulturnih dejavnosti, ki zlasti zanimajo šolsko mladino. Je tudi eno izmed ta čas izjemno redih oporišč za emancipacijske politične prakse in intelektualne razprave. Metelkovo ta čas ogrožajo kapital, država in reprezentativna nacionalna kultura.

Kapital v neposredni bližini postavlja tako imenovane "elitne soseske", se pravi, realizira diferencialno rento. Podzemna garaža, arogantna administrativna stavba in monumentalističen nacionalni muzej so v marsičem že zvandalizirali tudi notranje področje Metelkove. Kakovost okolja na Metelkovi je zdaj pod ravnijo nekdanje avstrijske kasarne, ki jo je JLA znala ohraniti, v sodobnosti pa so jo uničili. Med drugim so uničili izjemno kakovostno dvorišče z grafiti, sodobno različico renesančnega trga. Aroganca birokratskega šopirjenja in brezobzirnost kapitalskega pridobitništva ne mislita ne na kulturo ne na medčloveške odnose. Zato je zadnji čas, da mesto zavaruje Metelkovo pred nadaljnjim uničevanjem in da ji končno omogoči prijaznejšo produktivno prihodnost.

 

Povezave

AKC - Metelkova Mesto

[A] Infoshop | Bizarnica pri Mariči | Delavsko-punkerska univerza | Gala hala | Galerija Alkatraz | Galerija Mizzart | Grejpfrut | Klub Gromka | Klub Monokel | Klub SOT24,5 | Klub Tiffany | Jalla Jalla | Menza pri koritu | Škratova čitalnica | Urbani likovni projekti

Ostale sorodne organizacije

Ljubljana in okolica

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Kamnik MC Kotlovnica  
031 787 729
glasba(a)kotlovnica.si
Ljubljana Metelkova - Gala hala
300
01 431 70 63
drustvo.kapa(a)gmail.com
Ljubljana Metelkova - Menza pri koritu  
300
01 434 03 45
info.menza(a)gmail.com
Ljubljana Metelkova - Klub Gromka
170
 
klub.gromka(a)gmail.com
jasna.babic(a)gmail.com
Ljubljana K4
600
040 212 292
info(a)klubk4.org
Ljubljana Kino Šiška
800
030 310 100
info(a)kinosiska.si
Ljubljana Tovarna Rog      
Ljubljana KUD France Prešeren
240
01 283 22 99
031 321 551
kud(a)kud-fp.si
Medvode MC Jedro  
01 361 36 64
041 661 475
jedro(a)mcmedvode.si
Šmartno Hiša kulture  
05 304 13 15
041 507 065
 
Vrhnika Klub Zakon  
01 750 21 23
040 642 682
program_kvs(a)yahoo.com

Štajerska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Maribor MC Pekarna
200 + 150
02 320 20 18
041 642 649 (10.00-12.00!)
info(a)klub-mc.si (pisarna)
info(a)sindian-underground.com (program)
Maribor Štuk
800 + 400
02 251 45 83
041 642 649
program(a)stuk.org
Maribor Kulturno Glasbeni Brlog - KGB  
02 252 30 77
 
Maribor Jazz Klub Satchmo  
02 250 21 50
satchmo(a)siol.net
Ptuj Dom Kulture Muzikafe
100
02 7878 860
040 555 783
041 654 401
grom(a)amis.net
info(a)muzikafe.si
Ptuj CID
80
02 780 55 40
041 604 778
cid(a)cid.si
Ruše Dom Kulture    
02 661 01 01
 
Slovenska Bistrica MC Miš  
031 847 156
klub.studentov.sl.b(a)gmail.com

Celjska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Celje The Bassment          
Celje MC Celje
200
03 490 87 40
040 756 009
info(a)mc-celje.si
celjski.mladinskic(a)gmail.com
Celje Kino Metropol  
031 324 400
info(a)kinometropol.org
Laško Šmocl  
051 425 953
info(a)smocl.com
rok.remic(a)smocl.com
Slovenske Konjice MC Patriot  
03 759 13 20
051 308 500
info(a)mcdd.si
Šentjur Prostor  
03 746 41 00
041 512 170
info(a)skms.net
Trbovlje Dom Svobode          
Trbovlje MCT Sonček  
03 563 10 18
soncek(a)mct.si
info(a)mct.si
Velenje MC Velenje  
03 898 19 22
041 975 786
mc.velenje(a)siol.net
mc.velenje.marko(a)siol.net

Dolenjska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Bistrica ob Sotli Klub Metulj  
031 669 798
klubmetulj(a)gmail.com
Brežice Mc Brežice  
05 908 37 90
mc-brezice(a)siol.net
Brežice Bubka bar
150
040 210 904
bubkabar(a)gmail.com
Črnomelj Mladinski kulturni klub - MKK    
contact.mkkbk(a)gmail.com
Črnomelj KBŠ    
07 305 39 29
info(a)klub-kbs.si
Grosuplje Don Juan          
Grosuplje Pri Pujsu    
040 324 140
031 888 584
stentbaj(a)gmail.com
Kočevje Big star pub  
01 895 05 88
041 592 566
 
Kočevje Crocodil Bar        
Krško AKD Pizdun
Mali prostor: 100
Hala: 1000
040 156 394
akd.pizdun(a)gmail.com
Novo mesto Sokolski dom
100
 
jakaberger(a)gmail.com
op. 100% door deal
Novo mesto Big star pub  
07 337 86 00
 
Novo mesto Lokal Patriot  
07 337 43 71
lokalpatriot(a)lokalpatriot.si
Stična Jama bar
250
070 778 778
klub.teater(a)gmail.com

Gorenjska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Kranj Izbruh
200 mala
800 velika
031 500 955
040 599 078
izbruhov.bazen(a)gmail.com
Kranj Sub art
150
051 829 729
darci.subart(a)gmail.com
Kranj Down town rock bar    
info(a)tomzi.si
Kranj Klubar    
info(a)klubar.si
Kranj Kulturni zavod Creinativa        
Kranjska Gora Vopa pub    
041 840 806
apartmaji.kosir(a)siol.net
Škofja Loka Loški pub    
041 765 838
 
Škofja Loka Pri rdeči ostrigi
200 dvorana
600 vrt
04 512 30 21
040 477 643
program(a)ostriga.org
Železniki Kulturni dom Bajta          
Žiri Klub Partizan  
04 512 00 10
040 518 963
predsednik(a)klub-kzs.si

Goriška

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Ajdovščina Klub Baza    
baza.klub(a)gmail.com
Dornberk Pub Rock'N'Roll Heart  
031 683 549
danilo.strukelj(a)gmail.com
Nova gorica Kulturni center Mostovna
150 mala
450 velika
1200 dvorišče
05 330 09 12
040 631 075
info(a)mostovna.com
Tolmin Center MinK
110
05 901 64 45
031 645 159
ljanez(a)gmail.com
janez.leban(a)mmcmink.org

Koroška

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Ravne na Koroškem Kompleks  
070 867 427
info(a)kompleks.si
Slovenj Gradec Rock'n'Roll Pub    
info(a)rocknrollpub.si
Šentjanž pri Dravogradu Yagababa  
040 432 072
info(a)yagababa.si

Notranjska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Ilirska Bistrica MKNŽ  
05 714 26 66
mknz(a)guest.arnes.si
Pivka Hiša Kulture Pivka Čuza    
mare.sajn(a)gmail.com
jaka.bolic(a)gmail.com
Postojna Klub Jazzy      
booking.jazzy(a)gmail.com
Postojna Rock cafe Epicenter  
05 700 22 66
051 310 491
rock.cafe.po(a)gmail.com
Postojna MC Postojna  
05 726 32 86
051 840 004
info(a)mcp.si

Pomurje

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Beltinci Ambasada ŠKM Beltinci        
Murska Sobota MIKK
210
02 534 98 91
041 707 693
mikk.ms(a)siol.net
Murska Sobota Spartacus  
02 537 10 43
041 346 777
info(a)spartacus.si

Primorska

KRAJ
LOKACIJA
FB
WWW
KAP
TEL / GSM
EMAIL
Idrija Klub Swenak  
05 37 22 908
 
Koper Diskoteka The City    
05 628 16 19
info(a)thecity.si
Koper PUB 33
300 s teraso
040 731 809
pub33(a)t-2.net
Koper Bellavita bar  
041 692 393
041 986 323
info(a)bellavita.si
Portorož Klub Tivoli    
tivoli.club(a)gmail.com
Sežana Kosovelov dom  
05 731 20 10
040 568 145
 
Sežana MC Podlaga  
05 734 50 04
051 204 765
info(a)mcpodlaga.com